Veleposlaništvo RS Atene /Dvostranski odnosi /

DVOSTRANSKI ODNOSI

 Dvostranski odnosi z Grčijo

Republika Slovenija in Helenska republika, kot se uradno imenuje Grčija, sta diplomatske odnose vzpostavili 21. julija 1992. Slovenija je odprla veleposlaništvo v Atenah decembra 1993, Grčija pa novembra 1994 v Ljubljani.

Bilateralni odnosi so dobri in prijateljski, brez odprtih vprašanj.

Republika Slovenija in Helenska republika kot evropski, obalni in pomorski državi dobro sodelujeta v okviru EU, NATO, OZN, Evro-mediteranske univerze - EMUNI, Jadransko-jonske makroregionalne strategije, Mreže za človekovo varnost, Barcelonske konvencije o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem, Procesa sodelovanja v Jugovzhodni Evropi (SEECP).

Državi imata podobna stališča glede terorizma, boja proti organiziranemu kriminalu, varstva okolja, povezujejo ju skupni interesi in izzivi v regiji Zahodnega Balkana (širitev EU, migracije, varnost, ohranitev Schengena).

Republika Slovenija se je trikrat konkretno in solidarno odzvala v vseh treh paketih finančne pomoči za Grčijo, čeprav se je tedaj tudi sama soočala z zategovanjem pasu in s krizo.

Republika Slovenija podpira napore Grčije pri soočanju z migrantskim bremenom (v aprilu 2016 je RS Grčiji donirala humanitarno materialno pomoč v višini 1,05 mio €; Slovenija, v skladu z dogovori v okviru EU, izvaja postopke relokacij migrantov iz Grčije).

Izpostavimo lahko tudi zgodovinske povezave našega prostora z grškim, kot je legenda o Jazonu in Argonavtih, delovanje prinašalcev krščanske vere sv. Cirila in Metoda, jantarna pot, poreklo prvega predsednika novodobne Grčije Kapodistriasa (katerega predniki so se iz Kopra preselili na Krf) ali sodelovanje slovenskega bataljona Primorje v grškem odporniškem gibanju proti fašizmu na Kefaloniji v 2. svetovni vojni.

Svečani podpis pristopne pogodbe z 10 novimi članicami EU, med njimi tudi Slovenije, je bil podpisan l. 2004 prav v Atenah.

Gospodarsko sodelovanje

Grčija se glede na obseg blagovne menjave v letu 2019 uvršča na 23. mesto med slovenskimi trgovinskimi partnericami - 32. mesto na strani izvoza in 21. mesto na strani uvoza (leta 2018 je bila Grčija 28. zunanjetrgovinska partnerica RS - 40. mesto na strani izvoza in 25. mesto na strani). 

Po podatkih SURS je obseg blagovne menjave med državama v letu 2019 znašal 522,0 mio EUR, kar predstavlja 82 % povečanje v primerjavi z letom 2018. Vrednost slovenskega izvoza v Grčijo je leta 2019 znašala 96,2 mio EUR in se je v primerjavi z letom 2018 povečala za 11 %. Vrednost uvoza iz Grčije pa je znašala 425,8 mio EUR in se je v primerjavi z 2018 povečala za 113 %.

Vrednost blagovne menjave v prvih štirih mesecih leta 2020 je znašala 71,3 mio EUR, kar je za kar 60,2 % manj kot v enakem obdobju leta 2019. Od tega je bilo za 30,3 mio EUR slovenskega izvoza v Grčijo (6,8 % % zmanjšanje) in 40,9 mio EUR uvoza iz Grčije (72,1 % zmanjšanje).

Slovenski izvoz v Grčijo v letu 2019: električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje ali reprodikcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke (17 %), farmacevtski proizvodi (14 %), ekstrakti za strojenje ali barvanje, tanini in njihovi derivati, barve, pigmenti in druga barvila, pripravljena premazna sredstva in laki, kiti in druge tesnilne mase, tiskarske barve in črnila (7 %), mlečni izdelki, ptičja jajca, naravni med, užitni proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni in ne zajetni na drugem mestu (7 %), kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume (7 %), optični, fotografski, kinematografski, merilni, kontrolni, precizni medicinski ali kirurški instrumenti in aparati, njihovi deli in pribor (7 %).

  Tabela 1: Blagovna menjava med Slovenijo in Grčijo 2008 – 2019 (v 1.000 EUR)

 

IZVOZ

UVOZ

SKUPAJ

SALDO

2008

82.391

258.445

340.836

-176.054

2009

73.908

134.341

208.249

-60.433

2010

62.166

80.939

143.105

-18.773

2011

56.929

159.346

216.275

-102.417

2012

58.055

127.255

185.310

-69.200

2013

63.153

102.193

165.346

- 39.040

2014

82.905

80.577

163.482

2.328

2015

81.064

128.628

209.692

-47.564

2016

108.026

100.521

208.547

7.505

2017

87.822

172.568

260.390

-84.746

2018

86.609

199.495

286.104

-122.886

2019

96.204

425.776

521.980

-329.572

4m 2020

30.344

40.908

71.253

-10.564

Vir: SURS, julij 2020

 

Dvostranski odnosi z Republiko Ciper

Slovenija in Republika Ciper sta diplomatske odnose vzpostavili 10. decembra 1992.

Dvostranski odnosi so na splošno zelo dobri, prijateljski in brez odprtih vprašanj, si pa jih državi prizadevata še nadgraditi, predvsem na gospodarskem, prometnem (ladijski, letalski promet), kulturnem in univerzitetnem sodelovanju.

Znotraj evropskega okvirja, v katerega sta Republika Slovenija in Republika Ciper vstopila sočasno in kjer koristita isto valuto, sta prijateljske odnose še okrepila. Povezujejo nas podobni izzivi in stališča. Državi imata dobro razvito tudi medparlamentarno sodelovanje.

Republika Slovenija podpira neposredna pogajanja za pošteno, celovito in uresničljivo rešitev ciprskega vprašanja v skladu z evropskimi načeli, ob podpori OZN. Rešitev ciprskega vprašanja bi pomenila konec delitev v Evropi in povečala stabilnost v regiji.

Državi se nerezidenčno pokrivata; Republika Slovenija pokriva Ciper nerezidenčno iz Aten,  Ciper je 31. julija 2013 začasno zaprl svoje veleposlaništvo v Ljubljani zaradi finančne krize in strogih varčevalnih ukrepov) in RS pokriva iz Dunaja.

Gospodarsko sodelovanje

Ciper se je v letu 2019 uvrstil na 61. mesto med zunanjetrgovinskimi partnericami Slovenije (v letu 2018 je bila na 63. mestu) glede na vrednost blagovne menjave, ki je v letu 2019 znašala 54,9 mio EUR in se je v primerjavi z 2018 povečala za 37 %. Vrednost izvoza blaga je v letu 2019 dosegla vrednost  21,4 mio EUR, kar predstavlja 17 % povišanje glede na leto 2018. Uvoz blaga iz Cipra je v letu 2019 znašal 33,5 mio EUR oz. za 53 % več kot leta 2018. 

Vrednost blagovne menjave je prvih treh mesecih leta 2020 je znašala 9,4 mio EUR, kar je za 13,3 % manj kot v enakem obdobju leta 2019. Od tega je bilo za 7,1 mio EUR slovenskega izvoza (↑ 6,8 %) in za 2,3 mio EUR uvoza iz Cipra (↓ 44,8 %). Zmanjšanje obsega blagovne menjave med državama v prvih treh mesecih leta 2020 še ni posledica pandemije Covid-19; namreč v letu 2019 se je blagovna menjava med državama povečala za nekaj manj kot 40%, zato v začetku leta 2020 določen upad, ki pa vseeno širše gledano (primerjalno več leta) pomeni umirjeno, a konstantno rast blagovne menjave med državama. Pričakovano pa se bo to zmanjšanje obsega blagovne menjave med državama, predvsem kot posledica pandemije Covid-19, nadaljevalo v letu 2020.

Glavni slovenski izvozni proizvodi v letu 2019 so bili: električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje, razna živila in beljakovinski koncentrati, farmacevtski proizvodi, proizvodi kmetijske industrije. 

Glavni uvozni proizvodi v letu 2019 so bili: farmacevtski proizvodi, tiskane knjige, časopisi in drugi proizvodi grafične industrij, električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje.

Menjava storitev:

V letu 2019 je skupni obseg storitvene menjave med državama znašal 54,2 mio. EUR (povečanje za 22,5 % v primerjavi z letom 2018), pri čemer je izvoz storitev znašal 40,1 mio. EUR (povečanje za 13,6 %), uvoz storitev pa je dosegel 14,1 mio. EUR (zmanjšanje za 57,3 %). Tako na strani izvoza kot uvoza prevladujejo telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve ter ostale poslovne storitve in transportne storitve.

Neposredne naložbe:

Po podatkih Banke Slovenije so neposredne naložbe Cipra v Slovenijo konec leta 2018 znašale 276,1 mio. EUR, kar predstavlja povečanje za 16,9 % glede na leto 2017. Znesek predstavlja 1,8 % vseh neposrednih tujih naložb v Sloveniji. 

Podatki glede slovenskih neposrednih naložb na Ciper kažejo, da je imela Slovenija na Cipru konec 2018 za 26,2 mio. EUR neposrednih investicij, kar predstavlja zmanjšanje za 15,7 % glede na leto 2017.

Turizem: po podatkih SURS je v letu 2019 število prihodov turistov s Cipra znašalo 1.227, kar predstavlja zmanjšanje za 16,7 % glede na leto 2018.