Veleposlaništvo RS Atene /Novice /
26.04.2017  

Slovenija Grčiji zagotovila nadaljnjo podporo pri soočanju z migracijskim pritiskom

Državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije, Boštjan Šefic, je danes, 26. aprila 2017, zaključil z dvodnevnim uradnim obiskom v Atenah v Grčiji. Ob tej priložnosti se je srečal z grškim ministrom za migracije Ioannisom Mouzalasom. Sestal se je tudi z vodjo Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) v Grčiji Philippejem Leclercom in operativnim vodjem Mednarodne organizacije za migracije (IOM) v Grčiji Besimom Ajetijem in si ogledal sprejemni center Schisto, ki je bil vzpostavljen leta 2016.

Na srečanju z grškim ministrom za migracije Ioannisom Mouzalasom sta se sogovornika strinjala, da je sodelovanje med državama dobro in da bo današnji sestanek pripomogel k okrepitvi sodelovanja med ministrstvoma obeh držav v prihodnje. Grčija, ki se nahaja na začetku migracijskih poti v EU, se že več let nahaja pod velikim migracijskim pritiskom. Zato sta sogovornika posebno pozornost namenila razpravi o veljavnem evropskem azilnem sistemu in možnih rešitvah, ki bi zagotovile učinkovito upravljanje z migracijami.

Kot je povedal državni sekretar Šefic, je ključno zagotoviti ustrezen nadzor zunanjih meja, kar je odgovornost držav ob meji. Naloga EU in ostalih držav članic pa je, da tem državam pomagajo na vse možne načine, saj se nihče z izzivi ne more soočiti sam. Vse države članice EU morajo torej okrepiti svojo podporo Grčiji, kar vključuje tudi sodelovanje vseh držav članic v projektu premestitve. »Republika Slovenija pri tem aktivno sodeluje in projekt premestitve tudi izvaja,« je dejal državni sekretar Šefic. Tako je bilo do sedaj v Slovenijo premeščena tretjina kvote, kar nas uvršča v zgornjo polovico med državami članicami EU.‎ Slovenija je tudi odločena projekt izpeljati do konca in tako izpolniti svojo zavezo. "To ni pomembno le z vidika pomoči prizadetima državama, pač pa tudi zaradi podpore vzpostavljenemu sistemu," je dejal Šefic. ‎Sogovornika sta se strinjala, da je pomemben partner pri soočanju z migracijsko krizo tudi Turčija. »Če želimo ohraniti dolgoročno vzdržno upravljanje migracij iz vzhoda, je nujno ohraniti dogovor med EU in Turčijo v veljavi.« Govorila sta tudi o sodelovanju v obstoječih partnerskih okvirih s petimi afriškimi državami, ki žal ne napreduje skladno s pričakovanji. Strinjala sta se, da bo treba intenzivirati delo zlasti na področju vračanja, razširiti politične pobude in vložiti več truda v politično sodelovanje s partnerskimi državami. Čim prej bi bilo potrebno v te okvire vključiti tudi nekatere azijske države, iz katerih v EU prihaja ‎največ migrantov, kot npr. Afganistan in Pakistan.

Srečanji z vodjo Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) v Grčiji Philippejem Leclercom in operativnim vodjem Mednarodne organizacije za migracije (IOM) v Grčiji Besimom Ajetijem sta bili namenjeni seznanitvi z izkušnjami obeh organizacij pri delu na terenu in ključnimi izzivi, s katerimi se soočajo. Poudarek pogovorov je bil tudi na pripravljenosti Grčije in vseh deležnikov, ki so vključeni v obvladovanje migracijskih tokov, na morebitno poslabšanje situacije v primeru odstopa Turčije od dogovora z EU. Ocena vseh je bila, da je stanje bistveno boljše v primerjavi s preteklimi leti, grške oblasti so z izdatno pomočjo Evropske komisije, EU agencij, mednarodnih organizacij, kot sta IOM in UNHCR, ter držav članic vzpostavile sistem za obravnavo in sprejem migrantov na otokih in celini, oblikovani so kontingentni načrti za različne scenarije, bi pa občuten porast prihodov zahteval bistveno večji angažma predvsem držav članic pri zagotovitvi podpore v osebju in premestitvah. Govorili so tudi o tem, kako bi Slovenija lahko še dodatno pomagala omenjenima organizacijama pri delu na terenu in kako bi lahko izboljšali postopke, povezane s projektom premestitve.

 

Dvodnevni obisk je državni sekretar Boštjan Šefic zaključil z ogledom sprejemnega centra Schisto. Gre za enega največjih centrov v Grčiji, ki je bil vzpostavljen leta 2016 in v katerem lahko biva do 2000 prosilcev za mednarodno zaščito.